Strokovni članki

Osebje za vzdrževanje mora biti strokovno usposobljeno na področju analize okoliščin vzdrževanja. Tveganja, s katerimi se soočamo, lahko vodijo v nezgode, ki jih povzroči »nenaden in silovit poseg zunanjega dejavnika« oziroma poklicne bolezni ki se razvijejo zaradi izpostavljenosti tveganju v določenem časovnem obdobju, glede na okoliščine in posameznike. Čeprav so nezgode pri delu oziroma poklicne bolezni škodljive predvsem v podjetju. Podjetje mora poravnati stroške poškodbe (neposredni strošek) poleg tega pa se mora soočiti tudi s stroški zaradi motenj v proizvodnji in delovanju podjetja ter slabega vpliva na vzdušje v podjetju in njegovo podobo (posredni strošek).

OPREDELITVE: nezgoda (poškodba) pri delu: 27. člen zakona o varnosti in zdravju pri delu določa, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen. Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve. za nevarni pojav šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. ocena tveganja je proučevanje vseh dejavnikov delovanja stroja, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjšanja tveganj. Ocena tveganja je sosledje logičnih in sistematičnih korakov.

Tveganje je verjetnost, da nevarnost povzroči poškodbo ali zdravstveno okvaro. Ocenjevanje tveganja je sistematično evidentiranje in proučevanje vseh dejavnikov delovnega procesa, z namenom ugotoviti možne vzroke za nastanek poškodb pri delu, poklicnih boleznih, bolezni v zvezi z delom in možnosti preprečevanja, odpravljanja in zmanjševanja tveganj (1): Pri obvladovanju tveganj so okoliščine, ki so povezane z vzdrževanjem zelo specifične: dobro vzdrževanje pogosto vodi v zmanjšanje stopnje varnosti, ki jo je predvidel proizvajalec: lahko da je bila varnost predvidena samo za okoliščine v normalni proizvodnji (okoliščine, v katerih se vzdrževanje izvaja pri omejenem delovanju ali pri ustavitvi proizvodnje, niso bile predvidene oziroma so bile podcenjene); lahko da proizvajalec med predvidenimi okoliščinami ni upošteval specifičnosti, ki jo predstavlja vzdrževanje; lahko da nekaterih vrst vzdrževanja ni mogoče opraviti brez tveganja (na primer: delo pod električno napetostjo). Potreben je multidisciplinarni pristop pri obravnavi delovnega mesta. Posledica tega je, da moramo okoliščine, ki so povezane z vzdrževanjem, obravnavati kot nevarne po naravi. Treba je pripomniti, da tudi nova zakonodaja1, ki upošteva evropske direktive, določa, da morajo biti stroji »zasnovani in grajeni tako, da njihova namestitev, uporaba, reguliranje in vzdrževanje ne predstavljajo tveganja za varnost ali zdravje oseb«. Vzdrževanje razumemo kot: korektivno in preventivno vzdrževanje (sistematično in po potrebi) in izboljšanje sistemov.

Opomba: vzdrževanje je končano, ko je delovna oprema ponovno razpoložljiva za »proizvodnjo«. Pomembno je ločevati med: korektivnim in preventivnim vzdrževanjem. Korektivno vzdrževanje se izvaja skoraj brez izjeme v času, ko se proizvodnja ustavi, preventivno pa na napravah, ki morajo biti stalno razpoložljive ali ko se jih brez škode za proizvodnjo lahko ustavi v času, ko ni proizvodnje. Vsekakor pa povzroča vzdrževanje naprav stalni konflikt med »Proizvodnjo« in »Vzdrževanjem«, med potrebo po maksimalni razpoložljivosti opreme in časom, ki je potreben za ugotovitev in določitev vzroka za okvaro v pogojih popolne varnosti; vzdrževanje zelo nevarnih naprav ob normalnem ali omejenem delovanju, in naprav, ki predstavljajo manjše tveganje; vzdrževanje, ki predstavlja novo situacijo in »standardno« ali ponavljajoče se vzdrževanje; vzdrževanje, ki ga opravljamo pod električno napetostjo, in tisto, ki se lahko opravi brez električne napetosti; Ti primeri lahko nastopijo hkrati, imajo neposreden učinek na tveganje in povzročajo, glede na okoliščine, različne načine razmišljanja. Ne glede na situacijo in način razmišljanja pa NIČNO TVEGANJE NE OBSTAJA. Vendar pa LAHKO Z OBVLADOVANJEM TVEGANJ SKORAJ V CELOTI PREPREČIMO NEZGODE.

Pomembna prioriteta vsakega odgovornega v podjetju je, da zagotovi VARNOST DELOVANJA naprav v obratu. Ta je neposredno povezana s cilji, kot so razpoložljivost naprav in varnost oseb, pa tudi materialnih sredstev in okolja. Pri vzdrževanju lahko govorimo o varnosti posega. Razpoložljivost in varnost si včasih navidezno nasprotujeta, vendar prva nikoli ne sme biti dosežena na račun druge. Po drugi strani pa mora var¬nost upoštevati potrebe po razpoložljivosti strojev in naprav v obratih. Da bi dosegli ta cilj, je treba uporabiti vsa sredstva, in to predvsem na štirih področjih: poznavanje sistema, na katerem se izvaja poseg; poznavanje veljavnih predpisov, standardov, navodil in priporočil; pridobitev strokovnih in znanstvenih znanj o poklicnih tveganjih in njihovem preprečevanju; pridobitev spretnosti, ki omogočajo ugotavljanje, analiziranje in upravljanje s tveganji v posamezni delovni situaciji. Prva, druga in tretja točka so sicer relativno dobro znane, kar pa ne velja za četrto. Dejansko je bila varnost dolgo časa razumljena le kot vrsta pred¬pisov, ki jih je treba upoštevati, vendar se je takšen pristop izkazal kot zelo pomanjkljiv. Potrebni pogoji za varen poseg v sisteme so v vsaki fazi različni in predsta¬vljajo specifična tveganja:

V fazi PREISKAVE je treba sistem pogosto ohraniti pod električno napetostjo, da lahko med delovanjem opazujemo spremembe in določimo mesto okvare. V tej fazi je za sistem odgovorna »Proizvodnja«. V fazi POPRAVILA bomo sistem velikokrat izklopili.

Za sistem, ki ne proizvaja več, je odgovorno »Vzdrzevanje«. V fazi VRNITVE V OBRATOVANJE sistem spet deluje in odgovornost zanj ponovno prevzame »Proizvodnja«. V fazi ponovnega zagona oziroma nastavitev prihaja do specifičnih problemov pri komunikaciji med številnimi udeleženci v procesu, kar predstavlja dodatna tveganja. Nevarnosti ki se še lahko pojavljajo pri opravljanju vzdrževalnih del na proizvodni liniji in so povezane tudi z naslednjimi dejavniki: 1. mehanskimi dejavniki v zvezi z uporabo delovne opreme: 2. dejavniki v zvezi z načinom dela in razporeditvijo delovnih mest: 3. električno energijo: 4. fizikalnimi dejavniki: 5. ekološkimi razmerami: 6. razmerjem delavca do delovnega mesta: 7. psihološkimi dejavniki: 8. organizacijo dela: Pri vsakem posegu mora biti najprej poskrbljeno za varno delo vzdrževalcev, naprave, okolico, itd. Popolne varnosti ni mogoče zagotoviti, lahko pa marsikatero nevarnost zmanjšamo. Vse več je tudi opreme, pri kateri lahko parametre nastavljamo daljinsko in niso potrebni posegi v nevarna območja. Prav tako lahko nekatere meritve prenašamo daljinsko na druge lokacije (računalnik, komandne plošče, itd.) prek komunikacijskih naprav (IR, LAN mreže, itd.). Včasih pa moramo napravo pregledati, opraviti meritve ali preizkuse tudi med obratovanjem.

Takrat moramo zagotoviti ustrezno varnost, vzdrževalec in druge osebe pa morajo biti z delovnim nalogom tudi poučeni. Vzdrževalci morajo biti seznanjeni tudi z nevarnosti strojev in naprav, okolico strojev, energetskimi priključki, vibracijami, hrupom, itd. Za tako delo je potrebna tudi ustrezna varovalna oprema. Zato je zelo pomembno, da se pred začetkom posega vzdrževanja opravi kvalitetna in ustrezna ocena tveganja. Pri metodi obvladovanja tveganj, ki so povezana z vzdrževanjem, je pomembno, da zagotovimo skladnost preventivnih ukrepov, ki smo jih določevali sproti, ter preverimo njihovo združljivost. Ukrep je potreben, ker omogoča, da se izognemo tveganjem, ki jih povzročajo morebitne nezdružljivosti. Treba je poudariti, da moramo navedene elemente vedno znova preverjati (revizija), kajti preverjanje je sestavni del me¬tode obvladovanja tveganj. Sele ko smo to opravili, lahko ukrepe v celoti uvedemo in s tem omogočimo izvedbo vzdrževanja. Preglede strojev, delovne opreme s podorčja varnosti in zdravja pri delu,  opravlja tudi Ekosystem, ekološki in varstveni inženiring.

Avtor: Ekosystem, d.o.o., Robert Lazič, univ.dipl.inž.el.