Meritve osvetljenosti in bleščanja

Meritve osvetljenosti izvajamo na delovnih in/ali merilnih mestih. Merimo tudi osvetljenost cest in drugih javnih površin, ... Namen meritev osvetljenosti je ugotoviti primernost razsvetljave za opravljanje posameznih opravil (ustreznost glede na vrsto dela). Merimo naravno, umetno in kombinirano osvetljenost in svetlost. Pred izvedbo meritev izmerimo tudi osvetljenost severnega neba pod kotom 45° (pokritost neba z oblaki). Zunanjo osvetljenost izmerimo dvakrat, pred začetkom meritve in po končanju meritve. Na podlagi dobljenih rezultatov, ki jih vpišemo v merilni list se izdela zapisnik/poročilo s strokovnim mnenjem. Ravno tako zabeležimo podatke glede zahtevane stopnje barvne reprodukcije glede na standard SIST prEN12464 oznaka Ra.

Razsvetljava delovnih prostorov

A) Naravna razsvetljava
29. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori podnevi praviloma osvetljeni z naravno svetlobo. Razpored, velikost, število in kakovost površin za osvetljevanje z naravno svetlobo mora zagotoviti osvetljenost delovnih mest v skladu s standardi, delavcem pa vidni stik z okoljem.
Velikost površin za osvetljevanje delovnih mest z naravno svetlobo v posameznem delovnem prostoru mora znašati najmanj 1/8 talne površine prostora.
Prozorna površina posameznega okna mora, v odvisnosti od globine prostora, znašati najmanj:

a. 1 m2 pri globini prostora do 4 m;
b. 1,5 m2 pri globini prostora nad 4 m.

Višina in širina okna morata znašati najmanj 1 m. Višina spodnjega roba okna oz. parapet ne sme biti višji od 1,5 m.

30. člen

delovne prostore, v katerih obratovalne razmere dnevne svetlobe ne dopuščajo;
prodajne prostore, skladišča in podobne prostore, če ležijo pod zemeljskim nivojem;
delovne prostore s talno površino nad 2.000 m2, če imajo svetlobne jaške.

B) Umetna razsvetljava
31. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z umetno razsvetljavo. Osvetljenost delovnih mest, ki jo zagotavlja umetna razsvetljava, mora ustrezati vidnim zahtevam delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih.
Delodajalec mora zagotoviti, da svetlobne razmere na posameznih delovnih mestih ustrezajo veljavnim standardom.
Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 lx. Delovna mesta, na katerih delavci opravljajo dela z večjimi vidnimi zahtevami, mora delodajalec opremiti z dodatno lokalno razsvetljavo.
Instalacije, ki pripadajo umetni razsvetljavi v posameznem delovnem prostoru, ne smejo ogrožati varnosti in zdravja delavcev.

32. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori za primer izpada umetne razsvetljave, opremljeni z zasilno razsvetljavo, če bi bila zaradi izpada ogrožena varnost in zdravje delavcev v takšnih prostorih.
Osvetlitev, ki jo daje zasilna razsvetljava iz prve točke tega člena, mora znašati najmanj 1 % predpisane, vendar ne manj kot 1 lx.

33. člen

Stikala umetne razsvetljave morajo biti svetleča, delavcem lahko dostopna in nameščena v bližini vhodov oz. izhodov ter po potrebi tudi vzdolž poti.
Zahtev iz prve točke tega člena ni potrebno upoštevati, če se umetna razsvetljava lahko vključi z enega mesta.
Svetleča stikala niso potrebna, če je delovni prostor opremljen z zasilno razsvetljavo.

34. člen

Svetlobna telesa morajo biti v delovnih prostorih razporejena in nameščena tako, da sama po sebi ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.
Svetlobna telesa ne smejo popačiti barv in povzročati bleščanja.
Delodajalec mora zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje svetlobnih teles.

C) Mešana razsvetljava
35. člen

Delodajalec mora zagotoviti, da je pri mešani razsvetljavi v delovnih prostorih umetna za en razred višja od naravne.
Delodajalec mora zagotoviti, da je pri mešani razsvetljavi v delovnih prostorih smer upada umetne svetlobe s smeri upada naravne.
Delodajalec mora zagotoviti, da pri mešani razsvetljavi predmeti v delovnih prostorih niso osvetljeni z različnih strani s svetlobo različnih barv. Barvna temperatura umetne razsvetljave mora biti čimbolj prilagojena barvni temperaturi naravne.

D) Razsvetljava pomožnih prostorov
36. člen

a) okna za naravno osvetlitev;
b) umetno razsvetljavo v skladu s standardi.

Določimo parametre meritve:

Izmerimo naravno, umetno in kombinirano osvetljenost na višini 0,85 m od tal oz. čim bližje delavcu in/ali glede na zahteve dokumentacije, projekta.
Zabeležimo v tabeli podatek proizvajalca svetilk glede zahtevane stopnje barvne reprodukcije svetlobe Ra (indeks barvnega videza) in jo primerjamo s standardom.
Umetno osvetljenost merimo predvsem tam, kjer je naravna/dnevna svetloba ne zadošča za delo.
Kombinirana osvetljenost je tista pri kateri merimo kombinirano vrednost dnevne/naravne in umetne svetlobe (pri tem navedemo tudi čas merjenja v posameznih prostorih in zunanje razmere osvetljenosti).
Naravno osvetljenost merimo povsod tam, kjer je vpliv dnevne svetlobe takšen, da nam omogoča primerno osvetljenost.
Če merimo samo umetno osvetljenost jo merimo brez vpliva dnevne/naravne svetlobe.
Izračunamo tudi enakomernost osvetljenosti (kjer je to smiselno; ob več svetilkah v prostoru, in v prostorih namenjenim enako zahtevnim vidnim nalogam) in sicer je to razmerje med Emin : Epovp. (med minimalno osvetljenostjo izmerjeno na delovnem mestu in povprečno osvetljenostjo izmerjeno na delovnem mestu),
- dopustna (priporočljiva) enakomernost.: E ≥ 0,7 VIDNE NALOGE
- dopustna (priporočljiva) enakomernost.: E ≥ 0,5 NEPOSREDNE OKOLICE
Dnevno osvetljenost ocenjujemo (kjer je to smiselno) glede na faktor dnevne osvetljenosti K, ki izraža v % razmerje med osvetljenostjo delovnega mesta, ali za prostor 0,85 m od tal v sredini prostora, če gre za osvetlitev s stropa; in povprečno zunanjo dnevno osvetljenostjo severnega neba.

Merjenje svetlosti – bleščanja

Meritev izvedemo: s postavitvijo merilnika pod kotom 6°, merilnik postavimo na takšni oddaljenosti, kot ima delavec oddaljeno glavo od svetila.
Zabeležimo v tabeli podatek proizvajalca svetilk glede zahtevane stopnje barvne reprodukcije svetlobe Ra (indeks barvnega videza) in jo primerjamo s standardom.
Meritve svetlosti merimo za bolj zahtevna delovna mesta, meritev se izvede v aktualnih delovnih razmerah, celotna osvetljenost (splošna in dodatna) naj bo v normalni uporabi.
V posameznih primerih, kjer poteka delo v dnevnem in nočnem času je potrebno opraviti dva odčitka meritev.
Meritev se izvede ob normalnih delovnih pogojih in ob prižganih lučeh.
Počakaj, da se vrednosti ustalijo (ni nihanja vrednosti) in zabeleži rezultat.
Zabeleži vrednosti na merilnem mestu (shrani v merilnik in/ali prepiši v merilni list, zapiši tudi vse druge podatkepomembne za izračun merila UGRL, glej enačbo 1).
Ob merjenju svetlosti izmerimo tudi osvetljenost.
Svetlost – bleščanje vrednotimo glede na standard naveden v točki.
Ustreznost svetlosti bleščanja vrednotimo z merilom UGRL (mejna vrednost dopustnega bleščanja) glede na zahteve standarda).

Namen meritev:

Kriteriji ugodnega počutja:

Periodika: