Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo

Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (na kratko študija izvedljivosti) je obvezna priloga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zagotovitev študije je zahtevana v:
1. 25. členu Pravilnika o projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/2008) - po 31.12.2009 je obvezna za vse objekte (izjeme so na kratko navedene spodaj ) – in v
2. 68.a členu Energetskega zakona (EZ-UPB2) (Ur.l.RS št.: 27/2007) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (Ur.l.RS.št.: 70/2008) in sicer za naslednje primere:

• Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2.
• Pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo.

Študije ni potrebno izdelati za stavbe, katere 2/3 toplote zagotovijo iz alternativnih virov, stavbe katere se uporabljajo za obredne namene oz. verske dejavnosti, začasne stavbe s predvidenim časom uporabe dveh let ali manj, stavbe v katerih se biva manj kot 4 mesece na leto, za stavbe, za katere je način oskrbe z energijo določen v lokalnem energetskem konceptu, za stavbe, za katere predpis samoupravne lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva…

Izhodišče za izdelavo študije izvedljivosti predstavlja Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS št.: 35/2008).

Osnovni namen študije izvedljivosti je proučiti možnost izrabe alternativnih virov za oskrbo stavbe z energijo (zagotavljanje toplotne, hladilne in električne energije).

Pri tem so mišljeni sistemi na podlagi obnovljivih virov (sončna energija za toploto ali elektriko, geotermalna energija, vetrna energija, biomasa..), daljinsko ali skupinsko ogrevanje oz. hlajenje, izkoriščanje toplote zemlje, kogeneracija itd.

V študiji izvedljivosti se proučijo tehnične možnosti za izrabo alternativnih virov za oskrbo z energijo, hkrati pa se vse variante tudi ekonomsko ovrednotijo (stroški in koristi).
V sklepni fazi izdelovalec študije izvedljivosti investitorja seznani z vsebino študije, učinkovitostjo posameznih variant ter predlogom najprimernejše variante, kar investitor pisno potrdi.